Sporočilo za javnost 
Slovenski etnografski muzej                         
Ljubljana, 19. oktobra 2026

Gostujoča razstava Etnografskega muzeja Istre Kaj delamo, kadar »nič« ne delamo: Prosti čas v vsakdanjem življenju hrvaške Istre v Slovenskem etnografskem muzeju

Slovenski etnografski muzej in Etnografski muzej Istre odpirata gostujočo razstavo Kaj delamo, kadar »nič« ne delamo: Prosti čas v vsakdanjem življenju hrvaške Istre. Odprtje razstave bo v četrtek, 22. oktobra 2026, ob 18.00 v Slovenskem etnografskem muzeju na Metelkovi 2 v Ljubljani. 

Razstavo bo odprl Viljem Leban, vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. Odprtje bosta glasbeno obogatila Ana Vipotnik (glas) in Matic Ašič (kitara). Razstava bo na ogled do 18. aprila 2027.

Leta 2024 je Slovenski etnografski muzej odprl stalno razstavo Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti. Eno od razstavnih poglavij je posvečeno prostemu času, zato SEM tokrat gosti razstavo Etnografskega muzeja Istre, ki pripoveduje zgodbo o preživljanju prostega časa v hrvaški Istri. Medtem ko številni Slovenci v hrvaški Istri radi dopustujemo in preživljamo prosti čas, nam gostujoča razstava odpira vpogled v to, kako so prosti čas v preteklosti preživljali in kako ga danes preživljajo tamkajšnji prebivalci.

Gostujočo razstavo Etnografskega muzeja Istre sta zasnovali avtorici Mirjana Margetić in Nikolina Rusac, koordinatorka razstave v SEM pa je dr. Nena Židov. S predmeti, dokumentarnimi fotografijami, spomini pripovedovalcev in  interaktivnimi vsebinami razstava obravnava načine preživljanja prostega časa v vsakdanjem življenju različnih slojev prebivalcev hrvaške Istre od prve polovice 20. stoletja do danes.  Obiskovalce spodbuja k premisleku o razumevanju in lastnih načinih preživljanja prostega časa in njegovem preživljanju v preteklosti in danes.

Razstava razkriva, kako so prebivalci hrvaške Istre v zadnjem stoletju preživljali čas zunaj delovnih obveznosti, ter kako so družbene spremembe, spol in teženje k nenehni produktivnosti oblikovali naše razumevanje počitka. Ob obujanju spominov in interaktivnih vsebinskih sklopih razstava obiskovalce spodbuja k premisleku o lastnem prostem času ter vprašanju, ali si danes sploh še znamo in smemo dovoliti ne početi ničesar. Izhajajoč iz vprašanja, ali sploh imamo prosti čas in v kolikšni meri ga lahko zares štejemo za »prostega«, razstava prikazuje razlike v njegovem razumevanju in preživljanju med podeželskim in mestnim okoljem, z vidika spola in starosti ter raziskuje vplive družbenopolitičnih razmer, industrializacije in razvoja potrošniške družbe na oblikovanje prostega časa.

Pestrost vsakdana – oblike in prostori prostega časa
Razstava obravnava teme, kot so: dojemanje prostega časa, usmerjanje prostega časa, pod koprivovcem, kino, pred zaslonom, stripi, nedelja »prosti dan«, konjički, na počitnicah, poletna osvežitev, šport in rekreacija v novejšem času, prosti čas otrok in mladine, mladinske delovne akcije, zabave in ples, kavarne, razlike med moškim in ženskim prostim časom ter med malico. Razstava je zasnovana kot niz vsebinskih sklopov, ki predstavljajo različne oblike preživljanja prostega časa ter obiskovalke in obiskovalce spodbujajo k aktivnemu sodelovanju. Povabljeni so, da si v dnevni sobi ogledajo film ali preberejo strip, se odpočijejo pod koprivovcem, se preizkusijo v igri gumitvist ali zaplešejo v intimnem zatemnjenem plesnem prostoru.

Ko je bil počitek družbeno nesprejemljiv
Namen razstave je bil raziskati, kako so prebivalke in prebivalci hrvaške Istre v zadnjih približno stotih letih preživljali čas zunaj delovnih obveznosti – s čim so se ukvarjali, ko niso delali – ter kako se prosti čas oblikuje in doživlja danes. Na videz preprosta raziskovalna naloga je odprla številna vprašanja. Terenska raziskava je pokazala, da prosti čas v vsakdanjiku hrvaške Istre pogosto ni obstajal v obliki, kot ga razumemo danes. Sogovornice in sogovorniki so ob omembi prostega časa naštevali številne dejavnosti, s katerimi ga zapolnjujejo danes ali se spominjajo, da so ga zapolnjevali v preteklosti. Njihove pripovedi kažejo, da je bil počitek nekoč družbeno nesprejemljiv, lenarjenje, brezdelje ali izogibanje obveznostim pa nezaželeni – vsak trenutek je moral biti zapolnjen z delom.

Dolgočasje in lenarjenje – luksuz ali izgubljena vrlina?
Danes se ta vzorec ni bistveno spremenil, spremenile pa so se dejavnosti, s katerimi zapolnjujemo svoj čas. Ne glede na to, ali gre za dodaten zaslužek, potrošnjo, šport, branje, brskanje po družbenih omrežjih (skrolanje) ali odhod na umik (retreat), ostaja prisotna potreba, da je vsak trenutek zapolnjen z neko dejavnostjo. Če nam vendarle ostane nekaj časa, ga pogosto namenimo »delu na sebi«. Sodobno razumevanje prostega časa zaznamujejo pojmi, kot so aktivnost, produktivnost, mobilnost in nenehna dosegljivost. Ali lahko tak čas sploh še štejemo za prosti čas? Ali lahko ne počnemo ničesar, lenarimo, zapravljamo čas, se dolgočasimo ali smo preprosto nekoristni? In ali si to lahko v enaki meri privoščijo tako ženske kot moški?

Fotografije za objave so dostopne na povezavi: https://filesender.arnes.si/?s=download&token=c4ffe190-902f-4471-af1a-1f0c2b219162

Seznam fotografij z naslovom in avtorjem: 1 Razglednica, Opatija, 2. pol. 20. stoletja 2 Razglednica Pozdrav iz Poreča, 2. pol. 20. stoletja_Agencija za fotodokumentacijo 3 Portret otrok na prostem, okoli 1950 4 Razglednica, Rovinj, 1961 5 Plaža Stoja, Pulj, okoli 1965 - Foto_Alojz Orel 6 Plaža Valkane, Pulj, okoli 1965 7 Kino Partizan, Pulj, okoli 1975 - Foto_Dušan Ćurić 8 Praznovanje 8. marca, Motovun, 1973 9 Zlata i Antun, Čalić, Pazin, okoli 1960

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

KONTAKTA:
Služba za komuniciranje: Živa M. Brecelj (M 041 519 215, E ziva.brecelj@sem.si), mag. Maja Kostric Grubišić (M 040 187 920, E maja.kostric@sem.si)