Gostujoča razstava Etnografskega muzeja Istre, ki je nastala v sodelovanju Slovenskega etnografskega muzeja, obravnava navade in prakse preživljanja prostega časa v vsakdanjem življenju prebivalcev hrvaške Istre od prve polovice 20. stoletja do danes ter spodbudi k razmisleku o lastnih načinih preživljanja prostega časa: Kaj delamo, kadar »nič« ne delamo?

Leta 2024 je Slovenski etnografski muzej odprl stalno razstavo Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti. Eno od razstavnih poglavij je posvečeno prostemu času, zato SEM tokrat gosti razstavo Etnografskega muzeja Istre, ki pripoveduje zgodbo o preživljanju prostega časa v hrvaški Istri. Medtem ko številni Slovenci v hrvaški Istri radi dopustujemo in preživljamo prosti čas, nam gostujoča razstava odpira vpogled v to, kako so prosti čas v preteklosti preživljali in kako ga danes preživljajo tamkajšnji prebivalci.

Izhajajoč iz vprašanja, ali sploh imamo prosti čas in v kolikšni meri ga lahko zares štejemo za »prostega«, razstava prikazuje razlike v njegovem razumevanju in preživljanju med podeželskim in mestnim okoljem, z vidika spola in starosti ter raziskuje vplive družbenopolitičnih razmer, industrializacije in razvoja potrošniške družbe na oblikovanje prostega časa.

Razstava obravnava teme, kot so: dojemanje prostega časa, usmerjanje prostega časa, pod koprivovcem, kino, pred zaslonom, stripi, nedelja »prosti dan«, konjički, na počitnicah, poletna osvežitev, šport in rekreacija v novejšem času, prosti čas otrok in mladine, mladinske delovne akcije, zabave in ples, kavarne, razlike med moškim in ženskim prostim časom ter med malico. Razstava je zasnovana kot niz vsebinskih sklopov, ki predstavljajo različne oblike preživljanja prostega časa ter obiskovalke in obiskovalce spodbujajo k aktivnemu sodelovanju. Povabljeni so, da si v dnevni sobi ogledajo film ali preberejo strip, se odpočijejo pod koprivovcem, se preizkusijo v igri gumitvist ali zaplešejo v intimnem zatemnjenem plesnem prostoru.

Namen razstave je bil raziskati, kako so prebivalke in prebivalci hrvaške Istre v zadnjih približno stotih letih preživljali čas zunaj delovnih obveznosti – s čim so se ukvarjali, ko niso delali – ter kako se prosti čas oblikuje in doživlja danes. Na videz preprosta raziskovalna naloga je odprla številna vprašanja. Terenska raziskava je pokazala, da prosti čas v vsakdanjiku hrvaške Istre pogosto ni obstajal v obliki, kot ga razumemo danes. Sogovornice in sogovorniki so ob omembi prostega časa naštevali številne dejavnosti, s katerimi ga zapolnjujejo danes ali se spominjajo, da so ga zapolnjevali v preteklosti. Njihove pripovedi kažejo, da je bil počitek nekoč družbeno nesprejemljiv, lenarjenje, brezdelje ali izogibanje obveznostim pa nezaželeni – vsak trenutek je moral biti zapolnjen z delom.

Danes se ta vzorec ni bistveno spremenil, spremenile pa so se dejavnosti, s katerimi zapolnjujemo svoj čas. Ne glede na to, ali gre za dodaten zaslužek, potrošnjo, šport, branje, brskanje po družbenih omrežjih (skrolanje) ali odhod na umik (retreat), ostaja prisotna potreba, da je vsak trenutek zapolnjen z neko dejavnostjo. Če nam vendarle ostane nekaj časa, ga pogosto namenimo »delu na sebi«. Sodobno razumevanje prostega časa zaznamujejo pojmi, kot so aktivnost, produktivnost, mobilnost in nenehna dosegljivost. Ali lahko tak čas sploh še štejemo za prosti čas? Ali lahko ne počnemo ničesar, lenarimo, zapravljamo čas, se dolgočasimo ali smo preprosto nekoristni? In ali si to lahko v enaki meri privoščijo tako ženske kot moški?