Razstava odpira vpogled v sadjarstvo kot nesnovno kulturno dediščino, ki se prepleta med zgodovinskimi predmeti, kulturno krajino in spomini ljudi. Pripoveduje o ljudeh, ki so drevesa sadili, jih cepili, obrezovali in obirali. Pripoveduje zgodbo o starih sortah, ki so se prenašale iz roda v rod, ter o delu, ki je povezovalo družine, sosede in vaške skupnosti.

Razstava avtorjev Barbare Sosič (SEM) in Mihe Špička (SEM) na ustvarjalen način spaja bogato etnografsko gradivo iz zbirk SEM z dokumentarno-umetniškimi fotografijami režiserja, fotografa ter prejemnika nagrade Prešernovega sklada 2026 Gregorja Božiča iz serije Sadeži, kot jih sanjajo sadjarji v zimskem času. Razstavo je oblikovala Maja Kocjan. 

Na ogled postavlja premišljen preplet predmetov, historičnih fotografij in risb s sadjarskimi prizori in orodji iz zbirk SEM, katerih, denimo, obrabljeni ročaji ter zbrušena rezila pričajo o desetletjih skrbnega sadjarskega dela. Ob njih zaživijo sodobne poetične fotografije zimskih sadovnjakov, plodov, krajine in skrbnikov dreves, ki jih je Gregor Božič posnel v Sloveniji, Belgiji, Franciji in Italiji.

Vsak sadovnjak hrani spomine
Razstava sadnega drevesa ne prikazuje le kot vira hrane ali zaslužka, temveč tudi kot povezovalca družinskih zgodb in skupnosti. Sajenje je mnogokje spremljalo ključne življenjske prelomnice, stara drevesa pa ostajajo živi pričevalci generacij, ki so z njimi živele in zanje skrbele. V času intenzifikacije kmetijstva nas razstava opominja na pomen ohranjanja  sadjarskih tradicij, ki izginjajo.
Celoletna opravila – od spomladanske rezi do zimske zaščite debel – so narekovala ritem življenja in povezovala ljudi. Razstava nas tako nagovarja k razmisleku, ali bomo sadovnjake, ki so nam jih zapustili naši predniki, ohranjali, ali bodo spomin nanje hranili le še muzeji. 

Gregor Božič: Pogled v zimske sadovnjake
Vsebinski vidik razstave dopolnjuje izjemno delo Gregorja Božiča (rojenega leta 1984 v Novi Gorici), filmskega režiserja, direktorja fotografije in umetnika. Poleg filmskega ustvarjanja že vrsto let raziskuje stare sorte sadja, ki so zaradi gospodarske nedonosnosti in sprememb v  kmetijstvu skoraj izginile iz pridelave. Na območju Goriške je skupaj s kmetovalci poiskal in ohranil številne stare sorte ter zasadil kolekcijski sadovnjak. Njegovo delo povezuje umetnost, raziskovanje, varovanje kulturne in naravne dediščine ter zanimanje za znanje in spomin ljudi, ki so tradicionalne načine sadjarstva še ohranili. 

O Božičevih fotografijah
Gregor Božič, prejemnik nagrade Prešernovega sklada 2026, je po pregledni razstavi Rêver debout (2024) v francoski galeriji MUba Eugène Leroy prilagojeno postavitev Sadeži, kot jih sanjajo sadjarji v zimskem času (2025), predstavil tudi v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Serija fotografij  je nastala med letoma 2019 in 2021, ko je Božič obiskal sadjarska območja v Belgiji, Franciji, Italiji ter Sloveniji, kjer ima tradicionalno sadjarstvo še vedno pomembno skupnostno in kulturno vlogo. Potoval je pozimi, ko sadna drevesa počivajo, ter fotografiral drevesa, sadje, kraje in ljudi, ki zanje skrbijo. Pri tem ga ni zanimalo zgolj sadje kot naravni objekt, temveč predvsem odnos med človekom, drevesom in krajem ter znanje, ki se prenaša skozi generacije. Njegove fotografije tako govorijo o krajini kot prostoru, ki ga je človek skozi stoletja oblikoval s svojim načinom življenja in kmetovanja. Danes jo zaradi industrializacije in poenotenja kmetijske proizvodnje zaznamujejo vse bolj enotne sorte, načini pridelave in podoba prostora. 

----------------------------------------------------------------------------
Vodstvo po razstavi z avtorji v soboto, 10. oktobra 2026, ob 17.00
V okviru dneva odprtih vrat En dan. Trije muzeji. Ena ploščad. v organizaciji Slovenskega etnografskega muzeja, Narodnega muzeja Slovenije - Metelkova in +MSUM (Muzeja sodobne umetnosti Metelkova) z namenom oživljanja muzejske ploščadi Metelkova bo poleg številnih dogodkov tudi vodstvo po razstavi Sadni spomini in zgodbe slovenskih sadovnjakov z avtorji Gregorjem Božičem, Barbaro Sosič in Miho Špičkom.